Mednarodni dan mladih praznujemo 12. avgusta in letos je to v petek. Idejo za ta dan so predlagali mladi že leta 1991 na Dunaju v Avstriji, z namenom zbiranja sredstev in promocije, da bi podprli Mladinski sklad Združenih narodov skupaj z mladinskimi organizacijami. Takrat se je namreč odvilo prvo zasedanje Svetovnega foruma mladih sistema Združenih narodov. Letošnja tema mednarodnega dneva mladih je medgeneracijska solidarnost: ustvarjanje sveta za vse starosti, razširiti sporočilo, da je potrebno ukrepanje med vsemi generacijami, da bi dosegli cilje trajnostnega razvoja in nikogar ne zanemarili. Kakšne pa so medgeneracijske razlike?
Mednarodni dan mladih
Leta 1998 je bila na prvem zasedanju Svetovne konference ministrov, pristojnih za mladino, ki jo je gostila portugalska vlada v sodelovanju z Združenimi narodi, sprejeta resolucija o razglasitvi 12. avgusta za mednarodni dan mladih. To priporočilo so leta 1999 potrdili na 54. seji generalne skupščine v resoluciji z naslovom Politike in programi, ki vključujejo mlade. Priporočili so, da se organizirajo dejavnosti obveščanja javnosti v podporo dnevu kot način za spodbujanje boljše ozaveščenosti o Svetovnem akcijskem programu za mlade. Resolucija Varnostnega sveta 2250, iz leta 2015, o mladih, miru in varnosti predstavlja priznanje brez primere, da je treba mlade graditelje miru vključiti v spodbujanje miru in boj proti ekstremizmu ter jasno postavlja mlade kot pomembne partnerje v globalnih prizadevanjih. Da bi dosegli cilje trajnostnega razvoja, mora svet izkoristiti polni potencial vseh generacij. Medgeneracijska solidarnost je ključna za trajnostni razvoj. Sodelovati moramo pri spodbujanju uspešnih in pravičnih medgeneracijskih odnosov in partnerstev, da zagotovimo, da nihče ne bo zapostavljen. Vendar pri tem ostaja še veliko izzivov. Globalno poročilo o staranju, ki so ga Združeni narodi izdali marca 2021, poudarja številne vrzeli v podatkih, ki obstajajo v zvezi s staranjem mladih. Kljub pomanjkanju raziskav mladi še naprej poročajo o ovirah, povezanih s starostjo, na različnih področjih svojega življenja, kot so zaposlovanje, politična udeležba, zdravje in pravosodje. Na ravni posameznika lahko te ovire, povezane s starostjo, močno vplivajo na dobro počutje in preživetje ne samo v mladosti, ampak tudi v odrasli dobi. Na družbeni ravni nam staranje preprečuje razmišljanje in oblikovanje politik in socialnih storitev, ki upoštevajo vseživljenjski pristop in so pravične za vse starosti.
Zato je letošnja tema mednarodnega dneva mladih medgeneracijska solidarnost: ustvarjanje sveta za vse starosti, razširiti sporočilo, da je potrebno ukrepanje med vsemi generacijami, da bi dosegli cilje trajnostnega razvoja in nikogar ne zanemarili. Mednarodni dan mladih 2022 bo tudi ozaveščal o nekaterih ovirah medgeneracijske solidarnosti, predvsem staranju, ki vpliva na mlade in starejše, hkrati pa ima škodljive posledice za družbo kot celoto.
Koga uvrščamo med mlade?
Statistični urad Republike Slovenije pojasnjuje: ''Enotne opredelitve mladih ni. Pogosto mednje štejemo prebivalce med 15. in 29. letom starosti, neredko pa tudi med 15. in 24. letom ali med 15. in 34. letom. Na drugi strani med starejše najpogosteje štejemo prebivalce, stare najmanj 65 let.'' Navaja, da je bilo v začetku leta 2022 v Sloveniji 308.000 prebivalcev, starih 15–29 let, in 445.000 prebivalcev, starih najmanj 65 let. ''Od začetka leta 2012 se je število prvih zmanjšalo za 15 oodstotkov, število drugih pa povečalo za 29 odstotkov, s čimer je starejša generacija dosegla in izrazito presegla mlajšo. V letu 2012 je bilo mladih približno 20.000 več kot starejših, desetletje pozneje pa je bilo mladih 136.000 manj kot starejših.''
Medgeneracijske razlike po podatkih SURS
Statistični urad Republike Slovenije izpostavlja, da se je v zadnjem desetletju število mladih zmanjšalo za 15 odstotkov, število starejših pa povečalo za 29 odstotkov.
''V gospodinjstvih z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, je leta 2021 živelo 11,7 odstotkov prebivalcev Slovenije – to je bilo približno 243.000 oseb. Med mladimi je bila stopnja tveganja revščine nekoliko nižja (9,9 odstotkov). Tveganju revščine je bilo med mladimi izpostavljenih približno 16.000 moških in 15.000 žensk. Med starejšimi prebivalci je pod pragom tveganja živelo 17,1 odstotkov ali 68.000 oseb. Pri njih je bila razlika med spoloma precej večja. Med moškimi, starimi najmanj 65 let, je bila stopnja tveganja revščine 12,7-odstotna, med ženskami pa 20,6-odstotna. Mladi so v večjem deležu dostopali do izbranih dobrin in storitev kot starejši. Predvsem pri starejših razlogi za to najpogosteje niso bili finančne narave,'' citiramo SURS.
Nadalje pojasnjuje, da so se v letu 2021 mladi v Sloveniji od svojih staršev odselili povprečno pri starosti 29,6 leta; moški pri 30,9 leta, ženske pri 28,1 leta. ''To Slovenijo uvršča v zgornjo tretjino držav članic po povprečni starosti ob odselitvi. Povprečje za EU-27 je znašalo 26,5 leta. Najnižje povprečne starosti ob odselitvi mladih so bile na Švedskem, Finskem in Danskem.''
Kje živijo mladi? Po podatkih SURS je 64 odstotkov mladih (15–29 let) živelo v eno- ali dvostanovanjskih hišah, 27 odstotkov v tri- ali večstanovanjskih stavbah, 4 odstotkov v dijaških in študentskih domovih, 5 odstotkov pa v drugih oblikah nastanitve, kot so samski domovi, stanovanja v pretežno nestanovanjskih stavbah, posebne skupnosti idr. Pripisano je, da je od mladih, ki so bivali v običajnih stanovanjih (brez skupinskih in drugih nastanitev), bilo 85 odstotkov uporabnikov stanovanja, katerega lastniki so bili večinoma starši, 10odstotkov jih je živelo v najemnih stanovanjih, v polovici primerov skupaj s starši, 4 odstotki mladih pa so imeli status lastnika ali solastnika stanovanja, v katerem so bivali. Kje živijo starejši? ''90 odstotkov prebivalcev, starih 65 let ali več, je prebivalo v lastniških stanovanjih, kjer je bil vsaj eden od stanovalcev lastnik ali solastnik stanovanja, 4 % v najemnih stanovanjih, 6 % pa v uporabniških stanovanjih. Starejši prebivalci so imeli v lasti 38 % celotnega stanovanjskega fonda v Sloveniji. Iz leta v leto se povečuje delež starejših prebivalcev, ki živijo sami v stanovanju. V 2021 je bilo takih več kot 80.000 ali skoraj petina vseh prebivalcev v tej starostni skupini. Polovica jih je prebivala v eno- ali dvostanovanjskih hišah. V skoraj 70 % primerov so bile to ženske, povprečno stare okoli 77 let.''
Znanje je pomembno
Vsi se zavedamo pomembnosti znanja, pridobljenega v vsakdanjem življenju skozi različne aktivnosti, in tudi tistega, ki ga osvojimo med formalnim izobraževanjem. Dobra izobrazba omogoča, da mladi uspejo na različnih področjih. Pa ne samo to, obenem med učenjem in pridobivanjem intelektualnih sposobnosti krepijo samozavest, se učijo o drugih kulturah, jezikih, narodih, se podučijo o vrlinah, bontonu, tem, kar dejansko šteje v življenju ... kar pripomore tudi h gradnji osebnega značaja. Obenem krepijo svoje komunikacijske sposobnosti. Med izobraževanjem si lahko zastavljajo različne cilje, jih poskušajo doseči, iščejo rešitve ob morebitnih izzivih ter si odpirajo nove in nove poti za osebno rast ter razvoj. Lahko bi našetevali in naštevali v nedogled, zakaj je zadosten nivo izobrazbe tako pomemben.
Po podatkih SURS ima polovica mladih (15–29 let) pridobljeno srednješolsko izobrazbo, 31 odstotkov osnovnošolsko in 19 odstotkov višje- ali visokošolsko. Razlagajo, da je pri tem treba upoštevati, da jih je v tej starostni skupini še dobršen del vključen v izobraževanje. ''Med 29-letniki je izobrazbena struktura že precej drugačna – 7 odstotkov jih je pridobilo največ osnovnošolsko izobrazbo, 52 odstotkov srednješolsko in 41 odstotkov višje- ali visokošolsko.'' Kako pa je pri starejših z izobrazbo? ''Pri starejših (65+ let) jih ima prav tako največ srednješolsko izobrazbo, 48 %. Osnovnošolsko izobrazbo jih je pridobilo 38 odstotkov, višje- ali visokošolsko pa 14 odstotkov.'' Prišli so do spoznanja, da se je izobrazbena struktura v zadnjem desetletju izboljšala tako med mladimi kot med starejšimi.
Kot smo omenili, znanje lahko mladi pridobivajo tudi izven izobraževalnih ustanov, v vsakdanjem življenju. In znanje, ki ni teoretično, ki ne temelji le na knjigah, ampak tudi na izkušnjah, lahko osvojijo v kreativnem otroškem mestu Minicity Ljubljana. Kaj je Minicity? Edinstven družbeno odgovoren projekt, z vizijo izobraževanja skozi praktičen, inovativen in trajnostni način. Gre za največje medgeneracijsko središče v Sloveniji, ki skozi preprosto zgodbo ustvarja pozitivno in družbeno odgovorno naravnano okolje, kjer vsak posameznik s svojim delovanjem vpliva na boljši jutri celotnega ekosistema. Sodelujoči partnerji projekta so skrbno izbrana podjetja z enako vizijo in poslanstvom. Otroci, stari od dve do 14 let, ob raziskovanju več kot 40 igralnih enot, pod vodstvom izobraženega animatorja, osvajajo znanje povsem sproščeno skozi didaktično igro. Krepijo svoje veščine na različnih področjih in v praksi spoznajo, kako je biti pek, trgovec, bančni uslužbenec, strojevodja, tiskar, avtomehanik, radijski voditelj, poštar, turistični vodnik, čevljar, ortodont, gradbenik, vrtnar, policist, gasilec, farmacevt, dermatolog itd. Izredno zanimiv za otroke je kotiček Radijski studio, ki deluje s podporo partnerja Hitradio Center. V njem otroci krepijo jezikovne veščine v maternem jeziku ob poročanju, kaj se dogaja v malem mestu. Preobrazijo se v radijske voditelje, novinarje in moderatorje. Ob spoznavanju poklicev se jim predstavi tudi razne žanre, zvrsti ... podučijo se učinkovitega komuniciranja in javnega nastopanja. Radijski studio je kot pravi, tam jih čakajo mešalna miza, računalnik, mikrofon, slušalke in snemalna naprava. Upravljajo lahko 'playlisto', posnamejo novice ali oglasno sporočilo. Lahko tudi zapojejo in to posnamejo na glasbeno podlago, zvočni posnetek pa lahko ponosno predvajajo prijateljem in staršem. Ne samo, da pridobivajo znanje na glasbenem področju, naučijo se biti tudi samostojni in odgovorni ter časovno planirati.
Kakšne pa so digitalne veščine in znanja pri mladih in starejših? ''Zelo dobro razvite ali osnovne digitalne veščine je imelo več kot 60 odstotkov mladih (16–24 let), med starejšimi (65–74 let) pa je bilo takih nekaj manj kot petina. Po drugi strani ni imelo nobenih digitalnih veščin 2 odstotka mladih in 45 odstotka starejših,'' pojasnjuje SURS. Dodaja, da so v letu 2021 praktično vsi mladi uporabljali internet, 98 odstotkov vsak dan ali skoraj vsak dan, med starejšimi pa 69 odstotkov oseb, od tega 48 odstotkov vsakodnevno ali skoraj vsak dan. Zakaj starejši ne uporabljajo ineternet? Polovica neuporabnikov je navedla kot vzrok, da niso imeli potrebe po njegovi uporabi, 39 odstokom njim se internet ni zdel zanimiv, 28 odstotkov pa jih ni imelo ustreznih veščin za uporabo računalnika ali interneta. ''Tudi med starejšimi se povečuje uporaba pametnih telefonov. Od tistih, ki uporabljajo mobilne telefone, jih je 58 % uporabljalo pametni telefon in 42 % mobilni telefon s samo osnovnimi funkcijami, npr. možnostjo klicanja ali pošiljanja SMS-sporočil. Do leta 2021 je med to populacijo prevladovala uporaba mobilnega telefona, ki je omogočal le osnovne funkcije. Med mladimi uporabniki mobitelov jih je 96 % uporabljalo pametni telefon,'' je zapisano v poročilu SURS.
Vir: SURS, United Nations, PMNCH, Minicity
Avtor: N. K.
