Doria Janša je stara skoraj 25 let in v kreativnem otroškem mestu Minicity opravlja vlogo vodje recepcije. Študirala je slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani, še malo pa ji manjka do diplome. Po značaju je odločna, komunikativna, odgovorna in samozavestna, najbolj pa uživa v petju, rada hodi v gledališče in če le lahko, si privošči poležavanje. Kako razburljiv je njen delovni dan in kako mu je kos, izveste v zanimivem intervju, v katerem nam razkrije tudi zelo zabavno anekdoto iz malega mesta.
Kako so ti izkušnje s študentskim delom pomagale pri delu v Minicityju?
Kot študentka sem delala razne promocije in hostesna dela. Naučila sem se komunikacije s strankami, dela z denarjem, usklajevanja urnikov in dela nasploh.
Pa razkrijmo na začetku, zakaj je tako poseben, unikaten, edinstven? Kako ti doživljaš kreativno otroško mesto?
Kreativno otroško mesto je polno izzivov, uporabnih nasvetov, igrač, s katerimi se otroci sicer ne bi igrali, in pravega odraslega orodja, ki ga otroci spoznavajo skozi igro. Večkrat pomislim, kako žal mi je, da Minicity ni obstajal, ko sem bila sama majhna deklica. Predstavljam si lahko, kako bi z veseljem rokovala z blagajno, prodajala izdelke v trgovini, se igrala nosečnice v kotičku porodnišnice ali pa sadila rožice v čisto pravem rastlinjaku. Otroška igra in smeh me vrneta v brezskrbne čase moje mladosti.
Tudi ti si v Minicityju našla svoj prostor za rast. Kdaj se je tvoja poklicna pot začela v malem mestu? Kakšno delo si najprej opravljala in kaj te je pri njem najbolj notranje izpopolnilo?
V Minicityju sem začela delati lanskega oktobra kot animatorka in receptorka. Iskala sem redno zaposlitev in ob nekaj ponudbah za službo sem se na koncu odločila, da želim delati v Minicityju. Redne zaposlitve mi takoj še niso mogli ponuditi, zato sem odprla s. p. in delala kot ''nora''. Ko se je ponudila priložnost, da me zaposlijo na delovno mesto vodje recepcije, sem se prijavila na razpis in dobila priložnost, da se izkažem še v drugi luči. Moje delo mi je všeč, ampak najraje prihajam v službo zaradi sodelavk, s katerimi sem v zadnjem letu postala dobra prijateljica.
Zakaj si se odločila za naslednji korak v svoji karieri? Kaj je bil vzvod?
Menim, da mi gre vodenje ekipe dobro od rok. Ko si nekaj časa na določenem delovnem mestu, si seveda želiš napredovanja. Ponudila se mi je priložnost, malo sem razmišljala, potem pa sem se odločila, da poskusim svojo srečo.
Opravljaš poklic vodje recepcije. Kaj so tvoje dnevne zadolžitve? In kakšne izzive imaš pri njih?
Vodim ekipo receptork in sestavljam urnik dela, delam tedenske zaključke blagajn, skrbim za zadovoljstvo naših strank, sem prvi kontakt za reševanje dnevnih izzivov, ki se nam pojavljajo na recepciji, vodim poštne knjige in adreme pomembnih kontaktov, skrbim za zalogo in naročanje tiskanih materialov, pisarniškega materiala in sanitarnega materiala, vnašam artikle v blagajno in seveda, opravljam tudi osnovno delo na recepciji.
Radovedni smo - kaj vse si počela danes?
Danes sem sprejela pošiljko pijače za našo samopostrežnico in sem jo pospravila v hladilnike in našo shrambo. Potem sem odgovarjala na maile, rezervirala nekaj rojstnih dni in jih vnesla v koledar. Pregledala sem nekaj računov in dobavnic ter naročila material za recepcijo. Vmes sem opravila nekaj malenkostnih del. Potem pa sem imela razgovor s potencialno novo receptorko. Sedaj zaključujem z mojimi dnevnimi nalogami in odgovarjam na ta vprašanja.
Kaj so tiste lastnosti, ki jih mora imeti dober vodja recepcije?
Dober vodja mora biti odločen, razumen, komunikativen, prilagodljiv, samozavesten in predan.
Si prva oseba, ki pozdravi in z nasmehom pričaka obiskovalce Minicityja. Kaj je po tvojem mnenju ključ, da se vedno znova vračajo k nam?
Ključ sta dobro zastavljen koncept našega kreativnega mesta in ekipa. Stranke se vračajo, ker se pri nas počutijo dobro in kot doma. K temu tudi kolektivno stremimo.
Na recepciji spoznaš veliko ljudi z različnih koncev sveta. Ali je dobro, da znaš tudi veliko tujih jezikov?
Absolutno. Receptorka mora nujno odlično govoriti slovensko in angleško, ostali jeziki pa so velika prednost. Sama poleg teh dveh jezikov govorim tudi francosko, se pa želim naučiti osnovnih fraz za sporazumevanje na recepciji tudi v drugih jezikih. Trenutno bi bilo dobro, če zna receptorka ukrajinsko, saj imamo veliko ukrajinskih obiskovalcev, med ostalimi tujci pa prevladujejo Italijani.
Prav tako na recepcijo pridejo različni značaji ljudi, z različnimi vprašanji ... Ali moraš zato tudi imeti čut za ljudi? Jim moraš znati prisluhniti?
Imeti moraš čut za ljudi, predvsem pa jeklene živce. Dostikrat pride do nestrpnosti s strani stranke, s katero se moraš znati spopasti. Absolutno pa moraš imeti posluh za njihovo težavo in narediti vse, kar je v tvoji moči, da je stranka po obisku Minicityja zadovoljna.
Znati pa moraš tudi operirati z raznimi evidencami, statistikami, različnimi računalniškimi programi, pripraviti moraš tudi razna poročila ... Kako dobro ti gre to od rok?
Vedno bolje. V zadnjem letu sem se ogromno naučila, med drugim tudi uporabljanja raznih programov in operiranja z raznimi tabelami. Delo z računalnikom zajema večino mojega dela, tako da je pomembno, da se dobro znajdem.
V Minicityjevi ekipi vlada timski duh. Kaj tebi pomeni timsko delo? Kako si se ujela z ekipo?
Rada imam, kadar so stvari odvisne od mene, ker takrat vem, da bo stvar zagotovo narejena. Zato mi je zelo pomembno, da delam v ekipi, na katero se lahko zanesem, in v ekipi, ki mi dovolj zaupa, da mi daje do neke mere proste roke. Do sedaj smo se odlično ujeli in upam, da bo tudi v prihodnje tako.
Kaj ti je najbomembnejše kot mladi osebi, ki je na začetku svoje karierne poti? Kaj je tisto, ki te pri delu najbolj motivira?
Postavljam se na noge. V prihodnosti si želim ustvariti družino in želim si dostojnega družinskega življenja in to je trenutno moja največja motivacija. Želim se izkazati, da bodo drugi zadovoljni z mojim delom, vzporedno pa želim biti sama zadovoljna in izpopolnjena v tem, kar počnem.
Zaupaj nam prosim kakšno zabavno anekdoto iz Minicityja.
Kot najprej sem se spomnila gospe, ki je prišla na recepcijo rezervirati zabavo za rojstni dan. Bila je zelo prijazna in veliko sva se pogovarjali, saj sem imela ravno dovolj časa, da sem se ji lahko popolnoma posvetila. V pogovoru mi je gospa na smešen način zaupala, da bo njena hči praznovala rojstni dan pri nas, ker ji doma nikoli več ne bodo dovolili praznovati, saj je na koncu pleskanje stanovanja veliko višji strošek kot popolnoma organizirana otroška zabava. Res ne vem, kakšno »štalo« so otroci naredili, da je bilo potrebno pleskanje sten, je pa njena zabava pri nas uspela brez težav in dodatnih stroškov.
Imaš veliko talentov, si zelo aktivna. Kaj vse počneš in kako to usklajuješ s službo? Ti nikoli ne zmanjka energije?
Pojem pri APZ Tone Tomšič, kar mi zagotovo vzame ogromno prostega časa, vendar v petju in druženju z ostalimi pevci zelo uživam. Usklajevanje napornega urnika v Minicityju z urnikom pevskih vaj je trenutno moj največji izziv, tako da brez odrekanja žal ne gre. Se pa trudim, da smo na koncu meseca vsi zadovoljni. Energije pa mi trenutno res ne primanjkuje.
Kaj počne Doria, ko si privošči sprostitev, oddih, dopust? Takrat izklopiš mobilni telefon?
Najraje grem na morje in plavam več ur skupaj. Rada tudi samo v miru počivam, sedim nekje sama v naravi in se sproščam. Na dopustu se res trudim izklopiti telefon, vendar pa je Minicity vedno nekje v ozadju mojih misli. Obljubila sem si, da bom na naslednjem dopustu popolnoma neaktivna in se bom samo sproščala ...
