Ko mladoletnemu otroku umrejo starši, mora nekdo drug prevzeti skrb in odgovornost zanj. Ali se lahko vnaprej določi to osebo? Kaj o tem pravi Družinski zakonik, smo se pogovarjali s Simono Rihter, pomočnico direktorice na Centru za socialno delo, enote Grosuplje.
Ali je smiselno vnaprej urediti, kdo bo prevzel skrb in dogovornost za otroka ob morebitni smrti staršev?
V trenutnem tempu življenja, kjer lahko pride do tragičnega dogodka, kot na primer prometne nesreče, bolezenskih stanj, lahko pride do nepredvidene situacije, ko otrok ostane brez staršev. V smislu reševanja nepredvidenih situacij Družinski zakonik predvideva vnaprej izraženo voljo staršev.
Kaj določa Družinski zakonik glede preživljanja otroka po smrti staršev v 144. členu?
Družinski zakonik na podlagi 144. člena omogoča vnaprej izraženo voljo staršev. Starši lahko izrazijo voljo glede:
- osebe, kateri se otrok zaupa v varstvo in vzgojo,
- sorodnika, ki se mu podeli starševsko skrb,
- posvojitelja,
Veljavnost vnaprej izražene volje staršev se presoja enako kot veljavnost oporoke v skladu z zakonom, ki ureja dedovanje. Sodišče pa vnaprej izraženo voljo staršev upošteva, če ta ni v nasprotju s koristjo otroka.
Kako lahko starši izrazijo svojo voljo, kdo bo skrbel za njihovega otroka po smrti? Je potrebno izpolniti kakšen obrazec, napisati pismo ter ga overiti? Morajo biti pri tem pristotne tudi osebe, ki bi v takšnem primeru poskrbele za otroka?
Starši lahko izrazijo svojo voljo v obliki, ki je določena za veljavno oporoko, in sicer v obliki lastnoročne oporoke, pisne oporoke pred pričami, notarske oporoke, sodne oporoke, mednarodne oporoke in ustne oporoke.
Je treba svojo voljo izraziti pred sodiščem?
Zakonodaja predvideva več oblik in ni predvideno urejanje samo na sodišču. Voljo se izrazi na način, ki je določen za oporoko, kar določa Zakon o dedovanju.
Kje se hrani dokument o Izvajanju skrbi nad otrokom po smrti staršev?
Praksa se v tem delu še oblikuje. Načeloma pa bi naj dokument o izvajanju skrbi nad otrokom po smrti staršev bil hranjen pri notarju ali pa doma. Uporabljajo se enake določbe, kot so opredeljene v Zakonu o dedovanju.
Ali v Sloveniji večinoma izberejo za osebe, ki skrbi za otroke po njihovi smrti, stare starše, sorodnike ali botre? Je v navadi, da izberejo družinske prijatelje, ki jih otrok pozna?
Kot določa 231. člen Družinskega zakonika za otroka, ki nima živih staršev, lahko sodišče sorodniku, če je to otroku v korist, podeli starševsko skrb, če je pripravljen prevzeti skrb za otroka in izpolnjuje pogoje za posvojitev otroka. Kot sorodnik je opredeljena oseba, ki je z otrokom v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do vštetega drugega kolena (stari starši) ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena (bratranci in sestrične). S podelitvijo starševske skrbi pridobi oseba, ki ji je podeljena starševska skrb za otroka, enake obveznosti in pravice, kot bi jih imeli otrokovi starši ter postane zakoniti zastopnik otroka. Oseba, ki ji je podeljena starševska skrb, mora otroka preživljati. Podelitev in prenehanje podeljene starševske skrbi se vpiše v matični register, in sicer se vpiše osebno ime sorodnika, ki mu je bila starševska skrb podeljena, in njegova EMŠO.
Center za socialno delo v primeru smrti staršev in tudi ko starši ne morejo izvajati starševske skrbi, pogleda socialno mrežo otrok in v okviru tega poišče primernega primerno osebo, ki bo izvajala za otroke starševsko skrb.
Ali lahko sodišče tudi zavrne vnaprej izjavljeno voljo staršev o skrbniku otroka po njihovi smrti?
Sodišče vnaprej izraženo voljo staršev upošteva, če to ni v nasprotju s koristjo otrok.
Kdo najprej poskrbi za otroka, če starši umrejo, če ni za to posebej vnaprej dogovorjeno? Kakšen je postopek?
V primeru nenadne nezmožnosti starševske skrbi s strani staršev, denimo zaradi smrti staršev, se ugotavlja huda ogroženost otroka. Center za socialno delo najprej preveri možnosti dodelitve starševske skrbi sorodniku. V primeru, da znotraj sorodstvene mreže ni mogoče podeliti starševske skrbi, se otroci namestijo v Krizni center.
Center v roku 12 ur po namestitvi otroka predlaga sodišču izdajo začasne odredbe, s katero sodišče odloči o namestitvi otroka. Center za socialno delo ves čas postopka spremlja otroka, preverja ustreznost namestitve in v roku sedem dni predlaga Ukrep trajnejšega značaja, s čimer se otroka namesti v varstvo in vzgojo, lahko k sorodniku oz. drugi osebi, v rejniško družino ali v Krizni center. Tudi po izdaji sklepa sodišča Center za socialno delo spremlja otroka.
Center za socialno delo v tem delu tudi predvidi naloge, ki jih je potrebo opraviti za otroka (zavarovanje, urejanje družinske pokojnine ...) in pri tem izvaja naloge za postavitev otroka pod skrbništvo. Pri čemer ponovno pogleda znotraj sociale mreže otroka, kdo bi lahko bil imenovan za skrbnika, in ob tem upošteva korist otroka.
Koliko časa je lahko otrok nastanjen v Kriznem centru?
Otrok je lahko nameščen v Kriznem centru 21 dni. Trajanje namestitve se izjemoma lahko tudi podaljša.
Ali so bratje in sestre potemtakem dodeljeni v skrb istim rejnikom ali se jih loči?
Rejnik ima lahko istočasno nameščene največ tri otroke. Izjemoma pa ima lahko rejnik nameščeno tudi večje število otrok, če gre za namestitev bratov in sester ali če je namestitev otroka k določenemu rejniku v otrokovo posebno korist, kot določa Zakon o rejniški dejavnosti. Center za socialno delo tudi pri tem sledi koristim otroka, in če tako narekuje njihova korist, se sorojence namešča skupaj.
Do katerega leta so lahko potem pri rejnikih? Ali to pomeni, da bodo ves čas pri eni rejniški družini ali jih bodo zamenjali?
Otrok je lahko nameščen v rejniški družini do 18. leta. Rejniška pogodba pa se lahko podaljša tudi preko polnoletnosti. Poudarjam, da Center za socialno delo ves čas izhaja iz koristi otrok ter, da se primerno rejniško družino poišče za otroka in ne obratno. V kolikor bi potrebe otroka narekovale premestitev otroka v drugo družino, ali pa bi prišlo do odpovedi rejništva s strani rejnikov, bi lahko otroka tudi premestili v drugo rejniško družino.
Ali se pri namestitvi in izbiri skrbnika otrokov, ki so izgubili starše, upošteva njihova volja, če so mladoletni?
V skladu z zakonodajo se upošteva mnenje otroka, ki ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral, če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Ob tem pa Center za socialno delo upošteva tudi otrokovo korist.
Ali se lahko otroke, ki so izgubili starše, vključi v postopek posvojitve pri nas? Posameznega ali bratce in sestrice skupaj? Gre za dolgotrajen postopek? Kdo ima pravico za posvojitev?
V kolikor bi koristi otroka narekovale odločitev, da je za otroka najbolj primerna rešitev posvojitev, potem se v takšnem primeru na sodišče poda predlog za posvojitev. Tudi v tem primeri pri predlogu glede nameščanja otrok izhajamo iz načela koristi otroka, ki najpogosteje seveda narekuje odločitev za posvojitev sorojencev v isti posvojiteljski družini. V postopku posvojitve je potrebno oblikovati mnenje o ustreznosti kandidatov za posvojitev in o koristi otroka, za postopek odločanja o posvojitvi pa je pristojno sodišče. Takšne postopke je potrebno voditi prioritetno in ves čas skrbeti za zaščito pravic in koristi otroka.
Družinski zakonik določa, da je posvojitelj lahko le polnoletna oseba, ki je vsaj 18 let starejša od otroka. V izjemnih primerih se lahko dovoli posvojitev tudi osebi, ki ni 18 let starejša od otroka, ko so raziskane vse okoliščine primera in je ugotovljeno, da bi bila taka posvojitev v otrokovo korist. Posvojitelj ne more biti oseba, ki ji je odvzeta starševska skrb, ki živi skupaj z osebo, ki ji je odvzeta starševska skrb, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo ali kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, za katerega se storilec preganja na predlog, ki živi skupaj z osebo, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo ali kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, za katerega se storilec preganja na predlog, za katero se utemeljeno domneva, da bi posvojitev izrabila v škodo otroka, ki ne daje jamstva, da bo izvajala starševsko skrb v korist otroka, ki ni poslovno sposobna ali oseba s tako motnjo v duševnem razvoju ali s tako boleznijo, zaradi katere posvojitev ne bi bila v korist otroka.
Ali se pri nas starši zavedamo odgovornosti in izrazimo vnaprej voljo, kdo bo skrbel za naše otroke po smrti? Ali pa je to tema, o kateri ne govorimo na glas, pa bi morali?
Družinski zakonik se je pričel uporabljati s 15. 4. 2019. V zakonu je bila prvič omenjena možnost vnaprej izražene volje staršev. Praksa se v tem delu še oblikuje. Pomembno je, da so ljudje seznanjeni z možnostmi, ki jih imajo. Tudi ta intervju pa je prilika, da o tem pričnemo razmišljati in na glas govoriti.
