Nadaljujemo s predstavitvijo Minicityjeve ekipe. Maša Ulčar Pertot je stara 23 let in zaključuje študij na fakulteti za dizajn, v Minicityju pa jo najdete kot fotoanimatorja v modri majici, kako skače med hišicami in otroki ali pa se skriva v pisarni za računalnikom. V prostem času se rada druži s prijatelji, igra igrice na računalniku ali slika med poslušanjem glasbe.
Kdaj si prvič prestopila prag kreativnega otroškega mesta Minicityja in kakšni občutki so te takrat prevzeli?
Prvič sem prišla v Minicity konec leta 2018. Takoj se je prebudil otrok v meni, ob tem sem pomislila, da sem se znašla v fantazijskim kotičku za otroke vseh starosti. Ko sem si skupaj z vodilnim kadrom ogledala hišice, sem takoj začela tuhtati, v katerih bi se jaz kot otrok najraje igrala.
Sprva si opravljala delo animatorke. Kaj te je pri tem navduševalo?
Moj odgovor je zelo preprost: otroci in njihovo razmišljanje. Zanimivo mi je bilo opazovati njihove interese, vedenje in razmišljanje glede na njihovo starost. Še vedno sem najmlajši član naše družine in prej nisem imela priložnosti videti kaj takšnega.
Ker rada fotografiraš in se tudi izobražuješ v tej smeri, si postala fotoanimator. Kaj so tvoje glavne zadolžitve v Minicityju?
Moja naloga je, da vsak mesec fotografiram vse hišice v Minicityju med animacijo in potem fotografije uredim. ''Behind the scenes'' pa še malo zabavam otroke in spodbujam animatorje k izvedbi različnih animacij.
Kakšen mora biti po tvojem mnenju fotoanimator v kreativnem otroškem mestu? Zagotovo je drugače, kot če bi fotografirala neki dogodek v slavnostni dvorani ...
Fotoanimator mora biti ves čas v pogonu in vedeti, da ne bo šlo vedno vse po planu, v primerjavi z dogodki, kjer je potek načrtovan točno za vsako minuto. Težko je predvidevati vnaprej, katere hišice bodo zanimale otroke, če ne veš, koliko bodo stari. Kreativno otroško mesto Minicity namreč obiskujejo otroci od drugega do 14. leta. Pričakujem pa vedno tudi kar nekaj meglenih fotografij, saj so otroci redko kdaj čisto pri miru.
Kako težko je v objektiv ujeti razigrane otroke? Jih kdaj usmerjaš, kako naj ti pozirajo, ali pa fotografiraš spontane trenutke?
Če je igra bolj dinamična, pričakujem polovico zabrisanih fotografij, zato pod istim kotom raje fotografiram večkrat in poiščem vsaj eno posrečeno fotografijo, ki je izostrena. Najraje imam spontane fotografije, saj so na obrazih bolj resnični izrazi in vedno drugačni. Pa tudi ne želim motiti otrok med zanimivo animacijo. Si pa včasih pomagam s tem, da jim rečem, da zamrznejo ali se začnejo premikati zelooo počasi.
Ali je pomembno tudi uspešno sodelovanje z animatorjem, ki vodi skupinico otrok od igralne enote do igralne enote?
Definitivno, žal so nekatere hišice na prvi pogled otrokom bolj privlačne kot druge, zato tukaj res potrebujem animatorje, da jih prepričajo in jim pokažejo, na kakšne načine se lahko zabavajo tudi v igralnih enotah, ki niso njihova prva izbira. Resnično se v vsaki hišici najde nekaj zanimivega za vsakega otroka, samo raziskati jo je treba.
Kaj je pomembno, da so končni rezultat dobre fotografije? Verjetno ni vse le v tistem trenutku, ko fotografiraš, ampak je treba imeti tudi veliko znanja, kako jih potem še obdelati na računalniku.
Zelo dobro je, da že vnaprej planiram in pogledam, pod kakšnim kotom bom fotografirala, saj nimajo vse hiške idealne osvetlitve za fotografa. Dobiti moram tudi vizualni občutek za kompozicijo, da je videti fotografija uravnoteženo. Za obdelavo na računalniku moram imeti osnovno znanje programov; najraje uporabljam Lightroom ali Photoshop. Največkrat moram obdelati svetlobo in kontrast, pri fotografijah, na katerih so otroci, pa rada spremenim še črnino in saturacijo barve.
Kaj ti je najbolj všeč pri tem, da se lahko skozi fotografijo tudi izražaš?
Vedno rada izražam čustva na takšen ali drugačen način. Všeč mi je, da fotografija ujame trenutek, ki bo za vedno ostal na svetu. Vedno lahko pogledaš fotografijo in se poskušaš poglobiti v tisti trenutek, ko je bila ustvarjena. Še predvsem takrat, ko mine nekaj let in vizualni spomini že zbledijo, med tem ko fotografija vedno ostane enaka.
Se morda spomniš najbolj zabavnega ali pa celo nerodnega trenutka, ki se ti je pripetil v Minicityju?
Najbolj ikoničen trenutek, po mojem mnenju, je bila poroka dveh otrok v Minicityju. Izrazila sta veliko željo po poroki, zato smo animatorji rekli: ''Zakaj pa ne!?'' Ženinu smo nadeli uniformo policista, saj je bil videti tako bolj elegantno; nevesta si je poveznila tančico, v rokah pa je nosila rože. Oba sta si izbrala priči in poroka se je začela. Predvajali smo tipično poročno glasbo in nevesta se je sprehodila proti ženinu. Podala sta si roke in nihče ni vedel, kaj se bo zgodilo, saj smo pozabili na duhovnika, ki bi poroko vodil. Hahaha ... Sledil je poljub, nekaj otrok je pogledalo stran, večina pa se nas je lepo nasmejala in zaploskala. Sledilo je še fotografiranje za čudovit spomin.
Bi lahko rekli, da se v tebi skriva veliki ustvarjalni talent? Kako si še kreativna?
Lahko bi rekli, da sem oseba, ki nikoli ne bo nehala ustvarjati, saj vidim umetnost skoraj v vsaki stvari. Najraje slikam na platna ali rišem ilustracije. Pridejo pa tudi tedni, ko nimam časa in mi več pomeni sprehod med ljudmi ali v naravi, kjer se res lahko osredotočim na vse svoje čute. Takrat opazujem in poslušam zvoke, ki vrvijo okrog mene ...
Kako se tvoje študentsko delo dopolnjuje s študijem, ki si ga izbrala?
Na fakulteti smo se nekaj semestrov učili o fotografiji in izvedli dosti projektov. Zdaj pa nadaljujem s to izkušnjo v resničnem svetu še na bolj uradni način, s katerim si pomagam mesečno prislužiti nekaj ''dinarčkov''. Pridobljene izkušnje so super referenca za nadaljevanje kariere.
Kako usklajuješ študijske obveznosti z urnikom v Minicityju? Ti to kdaj predstavlja izziv?
Na začetku mi je to predstavljajo izziv, saj nisem najbolj organizirana oseba, vendar sem postopoma ugotovila, koliko ur lahko delam, da vseeno uspem uspešno opraviti vse študijske obveznosti.
Razkrij nam prosim svoje poklicne sanje.
Če bi lahko izbrala karkoli, bi se rada videla v slikarstvu. Svobodno po svoji inspiraciji bi slikala na velika platna in ustvarjala manjše ilustracije za okras ali knjigice. Zadnje čase me zanima tudi videografija. Zamišljam se kot ustvarjalni direktor ... Vodila bi snemanje kakšnega glasbenega posnetka ...
