Tudi letos na čaka posebna družinska tradicija 15. maja. Saj veste – takrat je svetovni dan družine in mi ga oboležimo tako, da se že v dopoldanskih urah odpeljemo z vlakcem na grad. Sin obožuje to našo malo avanturo in se je veseli že tedne prej.
Že pred leti, ko je bil sin mali ''pikec'', smo se prav na svetovni dan družine, vedno odpravili z vlakcem Urban na grad. To je bilo veselje. Ne samo, da je vriskal ob pogledu na zeleno-belega krasotca, še preden smo odrinili, tudi med vožnjo je bil vzhičen. Vlak, ki vozi po cesti! Kako osupljivo je to za malčka! Pravzaprav so vedno vsi otroci navdušeni, kajti z električnim vlakcem se kot pravi mini potniki popeljejo na hribček, kjer se v vsej svoji veličastnosti bohoti Ljubljanski grad. Sprva je bila sinu zanimiva sama dogodivščina vožnje, sčasoma pa se je začel ozirati naokrog in posvečati znamenitostim in lepotam našega kraja. Mestna hiša, Ljubljanski grad, nabrežje reke Ljubljanice, Trnovski pristan, središče sodobne Ljubljane, Opera, Moderna galerija, Prešernov trg s Tromostovjem ... Kar ne more se naučuditi, kako veličastna je prestolnica.
Tako da tudi letos odrinemo na naš mini izlet v soboto. Četudi je napovedano slabo vreme, nas to ne bo ustavilo, saj je vlakec pokrit in ogrevan (mimogrede, poleti se okna vagonov lepo odprejo in prijetno pihlja). Hurej, obeta se nam prava pustolovščina, ki jo ob vožnji z električnim vlakcem začinimo še z drugimi aktivnostmi. Na gradu vedno znova najdemo skrite kotičke, ki nas popeljejo v daljno preteklost. Po starem delu Ljubljane se sprehodimo z roko v roki in tuhtamo, kdo živi v vseh tistih hišah, ki imajo prerasen pogled na Ljubljanico. Seveda si privoščimo tudi najslajši sladoled in najbolj dišečo kavico v samem centru. Lahko bi naštevala in naštevala, kako ure in ure preživimo nasmejano do ušes ... Domov se vedno vrnemo polni novih vtisov (četudi je to naša dolgotrajna tradicija, vedno se v naše misli in srca zapišejo drugačni doživljaji in občutja) in ja, tudi z domačimi dobrotami s tržnice, ki jih potem združimo in 'pričaramo' v naokusnejše družinsko kosilo.
Verjamem, da so takšni skupni trenutki veliko več vredni kot vse drugo na svetu. Ne verjamem, da bi si sin zapomnil kup igrač, ki bi jih dobil za darilo. Prepričana pa sem, da se mu bo kakovostno preživljanje časa z mamico in očkom vtisnilo v večen spomin.
Skupaj z očkom mu vsak dan dava vedeti, da ga imava neskončno rada in da je družina najdragocenejše, kar imamo. Imamo drug drugega, drug drugemu stojimo v oporo, se spodbujamo in skupaj rastemo. No, ja, raste najin malček, ampak v naših srcih raste tudi ljubezen in se s takšnim skupnim preživljanjem prostega časa samo še dodatno krepi. Trudiva se, da ima sin srečno in zdravo otroštvo ter topel dom, v katerem bo dobil popotnico za samostojno življenje.
Kako boste pa vi preživeli soboto? Ste si tudi zamislili kakšno posebno družinsko prigodo? Želim vam nepozaben dan, poln iskrenih objemov in poljubov, zabavnih trenutkov v družbi otrok.
Avtor: N. K.
