Decembra s sinom vedno obujava spomine na pretekle praznične zaključke. Kako smo praznovali? Kaj nam je bilo najbolj všeč? V čem smo uživali vsi skupaj? Kaj nam je ogrelo srca in pričaralo nasmehe na obraze? Presentljivo ali tudi ne - v spominu nam ostajajo doživetja in ne darila.
Čeprav sem vedno mislila, da si bo zapomnil, kaj vse ga je pričakalo pod smreko, sem se zmotila. Seveda ni pozabil, kaj so mu prinesli vsi trije dobri možje doma in pri starih starših. Vse igrače in knjige še vedno skrbno hrani in jih ceni, a vseeno mu nihče ne more ukrasti najlepših doživetij, preživetih skupaj z mamo in očetom.
Pred leti smo se odločili, da ne bomo zapravljali za darila, ampak si bomo decembra privoščili nekaj prav posebnega. Umislili smo si ogled manjših in večjih mest. Vsak vikend smo se tako z avtomobilom odpeljali nekam drugam in se ves dan potepali po praznično okrašenih trgih in ulicah ter si natančno ogledali ponudbo na prazničničnih stojnicah. Preizkusili smo številne lokalne dobrote in se fotografirali pred različnimi božično novoletnimi dekoracijami.
Ponavadi se vedno jaz smukam po kuhinji, vendar konec leta sta jo vedno zasedla očka in sin. Prelevila sta se v prava peka oz. slaščičarja. Iz našega stanovanja se je tako po bloku vil prijeten vonj po medenjakih, potici, vanilijevih piškotih, čokoladni ruladi in še in še bi lahko naštevala. Ko nista imela kuharskega navdiha, pa sta poskrbela za najokusnejšo vročo čokolado ali božični čaj.
Kako smo začeli božični dan? Z zajtrkom, ki smo ga videli v nekem norveškem filmu. Postregli smo si mlečni riž, vanj pa skrili oreh. Prepričani smo bili, da kdor ga bo našel, bo imel srečo celo leto. Sledilo je odpiranje daril, igranje z novimi igračami in branje novih pravljic. To je bil dan, rezerviran za obisk tete, pri kateri smo se zbrali vsi z malimi in velikimi otroki. Naša širša družina šteje 18 članov, kar je pomenilo ure in ure prijetnega druženja in razvajanja naših brbončic z dobrotami, ki so jih pripravile najstarejše gospodinje. Najbolj srčni spomini, izpolnjeni z neprecenljivo ljubečimi trenutki ob najdražjih, so najlepši.
Naše slovo od starega leta in pozdrav novemu je bilo vedno čisto naše. Nismo ga preživeli bučno ob rajanju in nazdravljanju, smo pa se začeli veseliti vedno zgodaj že v dopoldanskih urah. Vsako leto smo obiskali lutkovno gledališče in tam tudi skupaj z Dedkom Mrazom zapeli: ''Siva kučma, bela brada, topel kožuh, zvrhan koš. Joj že prišel je med nas, stari, dobri Dedek Mraz ...'' Pri ustvarjanju silvestrske večerje smo sodelovali vsi in to je bil za nas poseben doživljaj. Ker vedno smo si skuhali ali spekli vrhunsko specialiteto. Potem smo igrali družabne igre (psssst, Dedek Mraz nam vsako leto prinese novo, sinova še vedno najljubša pa je activity), poslušali praznično glasbo, se veliko pogovarjali, plesali ... uvedli pa smo celo karaoke. Nihče od nas ni nadarjen pevec, zato krohotanja na ves glas ni manjkalo. Sin je veliki oboževalec silvesterskih večerov, saj je takrat lahko dlje pokonci in ga nihče ne priganja v posteljo. Nismo ljubitelji pokanja petard, ker imamo majhnega kužka, ki je takrat zelo prestrašen.
No, to zadnjo novoletno tradicijo smo lani prekinili in zadnji večer preživeli v majhnem mestecu. Tik pred novim letom smo si privoščili sprehod ob morju in namesto ognjemeta uživali v bučanju valov. Bilo je sicer zelo mrzlo, ampak ogreli smo se ob ''pozibavanju'' v ritmih glasbe. Ogledali smo si namreč koncert, ki je bil atrakcija tudi za otroke. Bilo je res nepozabno ...
In kako bomo praznovali božič in novo leto letos? Zagotovo bo spet čarobno. Sin pravi, da se vedno z očkom domisliva fantastičnih dejavnosti in da mu ni nikoli dolgčas. Da je vedno mega, super, cool ... Karkoli bomo počeli, bomo mi trije skupaj. Skupaj se bomo veselili družinskim doživljajem, ki nas čakajo v letu 2021.
Avtor: N. K.
