Moj malček obožuje igro v peskovniku. Če bi le lahko bi noč in dan bil z bagri zakopan globoko globoko, če bi ne bi bilo treba spati in jesti, bi cele dneve gradil avtocesto in garažo za svoje avtomobilčke. A vreme ni vedno naklonjeno brskanju po mivki z lopatko in kanglico ter sedenju na mrzlih tleh. Prav tako ne moreva ven, kadar zboli. In takrat zelo pogreša takšno igro, zato sem se domislila nekaj nenavadnega.
Z očkom sva mu kupila manjši plastičen peskovnik, v katerega sva skoraj do vrha naložila mivko, primerno za otroško raziskovanje, oblikovanje in delanje ''potičk''. Ne, ne živimo v hiši in nisva ga postavila na dvorišče, ampak kar na zelo majhen balkon zraven mize in dveh stolov. Tako sva izkoristila mini prostor in najinemu sinu omogočila ure in ure igranja v peskovniku, tudi ko zunaj dežuje ali sneži. Prijetno ga je tako opazovati med igro, takrat imam jaz čas za svoj obred: kavico in branje novic. Nisem obremenjena s tem, da ga moram nenehno opazovati na določeni razdalji in paziti, kje je, da se ne izgubi. Sem ob njem in oba uživava. On si zraven tega, da prekopava, meša, zakopava, izdeluje ... zraven izmišlja prave zgodbe s pravimi zapleti. V peskovnik si je odnesel tudi figure kock in z njimi ustvarja resnični svet s pomočjo svoje domišljije in znanja, ki ga ima iz srečanja z vsakodnevnimi situacijami.
Ko je nekega dne zbolel in sva izkoristila vse možne bonuse za takšno in drugačno animacijo, sem prišla na noro idejo. Z balkona sem prestavila peskovnik na sredino dnevne sobe. Marsikatera mama bi se držala za glavo in že videla, kako bodo kupi mivke končali pod sedežno, ampak jaz sem se preprosto prepustila ideji. Sem pa sinu postavila pravila! Igra se lahko v peskovniku, mivke ne sme raznašati in odnašati po stanovanju. Če jo kaj pade ven iz peskovnika po nesreči, reče: ''Ups!'' in vzame metlo ter pomete na smetišnico. Nikakor ni dovoljeno namerno stresati mivke po laminatu, nikakor ni dovoljeno v njej skakati v copatih, ampak takrat za igro obuje čevlje, kot bi to počel zunaj. Mislila sem, da mu bo vse to težko ponotranjiti in mu takšna igra ne bo všeč, a peskovnik v stanovanju je bila izvrstna ideja. Ker se dnevna drži kuhinje, sem vmes lahko skuhala celotno kosilo od juhe do glavnega obroka, včasih pa mi je uspelo pripraviti še sladico, pri tem pa nisem bila ves čas na trnih, kako naj zamotim malčka, ki se že počuti bolje, a še vedno zaradi bolezni okreva in ne more v vrtec ali na igrišče.
Ob posebnih priložnostih v naš domači peskovnik zakopljeva zaklad, srednje velike školjke, in potem se igrava, kdo jih bo hitreje našel in nabral. Pri tem se učiva šteti in tekmujeva. Včasih prej uspe njemu, včasih meni. Veliko se smejiva in se ne obremenjujeva s tem, kdo je izgubil.
Za poletje imava poseben načrt. Plastično posodo, v kateri domujejo mlinček, sito, grablje in lopatka, bova spraznila. Umislila sva si, da jo napolniva z vodo in se ob najtoplejših dnevih igrava skupaj vodne igre. V škatli z igračami bova namesto plastičnih avtomobilov poiskala ladjo, jadrnico, čoln in med kockami figurice, ki nama omogočajo igro počitnic, dopustovanja na kopališču. Sin je tako navdušen, da je narisal risbico, nekakšen načrt, kaj in kako se bo dogajanje odvijalo v ''vodnem peskovniku''. Pisati še ne zna, ampak govoriti, to pa ja. Do najmanjše podrobnosti je že razdelal, kaj bo počel in kako se bom v vse to lahko vključila tudi jaz. Slišati je zabavno, jupi!
Avtor: N.K.
Photo by Kaboompics .com from Pexels
