Mednarodni dan maternega jezika praznujemo 21. februarja. Razglasila ga je organizacija Unesco 17. novembra 1999, uradno pa se je prvič praznoval 21. februarja 2000. Ob tem se spomnimo na študente z univerze v Daki v Bangladešu, ki so protestno zahtevali uporabo uradnega jezika, maternega jezika, bengalščine. Ob mednarodnem dnevu maternega jezika želimo spodbujati spoštovanje ne le lastnega maternega jezika, ampak tudi drugih maternih jezikov s celega sveta, pri tem pa poskrbeti za ohranjanje večjezičnosti, jezikovne in kulturne raznolikosti.
Uporaba tehnologije za večjezično učenje: izzivi in priložnosti
Tema mednarodnega dneva maternega jezika 2022 je Uporaba tehnologije za večjezično učenje: izzivi in priložnosti. Pri Unesco bodo razpravljali bodo o možni vlogi tehnologije za napredek večjezičnega izobraževanja in podporo razvoju kakovostnega poučevanja in učenja za vse.
Tehnologija ima potencial, da se spopade z nekaterimi največjimi izzivi današnjega izobraževanja. Lahko pospeši prizadevanja za zagotavljanje pravičnih in vključujočih možnosti vseživljenjskega učenja za vse, če ga vodijo temeljna načela vključevanja in pravičnosti. Večjezično izobraževanje, ki temelji na maternem jeziku, je ključna sestavina vključenosti v izobraževanje.
Med zaprtjem šol zaradi COVID-19 so številne države po vsem svetu uporabljale tehnološke rešitve za ohranjanje kontinuitete učenja. Nedavna raziskava Unesca, UNICEF-a, Svetovne banke in OECD o odzivih nacionalnega izobraževanja na zaprtje šol zaradi COVID-19 v 143 državah je pokazala, da je 96 odstotkov držav z visokimi dohodki omogočilo učenje na daljavo prek spletnih platform za vsaj eno stopnjo izobraževanja v primerjavi z le 58 odstotkov držav z nizkimi dohodki. V kontekstu, z nizkimi dohodki je večina držav poročala o uporabi radijskih medijev, kot sta televizija (83 %) in radio (85 %), za podporo kontinuitete učenja.
Očitno učitelji niso imeli spretnosti in niso bili pripravljeni za uporabo poučevanja na daljavo. Številni učenci niso imeli potrebne opreme, dostopa do interneta, dostopnega gradiva, prilagojenih vsebin in podpore, ki bi jim omogočila učenje na daljavo. Poleg tega orodja, programi in vsebine za poučevanje in učenje na daljavo ne morejo vedno odražati jezikovne raznolikosti.
Večjezične in večkulturne družbe obstajajo prek svojih jezikov
Ideja za praznovanje mednarodnega dneva maternega jezika je bila pobuda Bangladeša. Odobren je bil na Generalni konferenci Unesca leta 1999 in se od leta 2000 opazuje po vsem svetu. Unesco verjame v pomen kulturne in jezikovne raznolikosti trajnostne družbe. V okviru svojega mandata za mir si prizadeva za ohranjanje razlik v kulturah in jezikih, ki spodbujajo strpnost in spoštovanje drugih. Jezikovna raznolikost je vse bolj ogrožena, saj vse več jezikov izginja. Globalno 40 odstotkov prebivalstva nima dostopa do izobraževanja v jeziku, ki ga govori ali razume. Kljub temu je napredek pri večjezičnem izobraževanju, ki temelji na maternem jeziku, z vedno večjim razumevanjem njegovega pomena, zlasti v zgodnjem šolanju, in večjo zavezanostjo njegovemu razvoju v javnem življenju. Večjezične in večkulturne družbe obstajajo prek svojih jezikov, ki prenašajo in ohranjajo tradicionalno znanje in kulture na trajnosten način.
Audrey Azoulay, generalna direktorica Unesca, je ob mednarodnem dnevu maternega jezika dejala: "Tehnologija lahko zagotovi nova orodja za zaščito jezikovne raznolikosti. Takšna orodja, na primer olajšanje njihovega širjenja in analize, nam omogočajo beleženje in ohranjanje jezikov, ki včasih obstajajo le v ustni obliki. Preprosto povedano, naredijo lokalna narečja kot skupno dediščino. Ker internet predstavlja tveganje jezikovne uniformizacije, se moramo zavedati tudi, da bo tehnološki napredek služil večjezičnosti le, dokler si bomo prizadevali zagotoviti to.''
Materinščina, jezik, ki se ga najprej naučimo
Materinščina je jezik, ki se ga najprej naučimo, smo nanj čustveno navezani, v njem se tudi znamo najbolj izražati, skratka je naš prvi jezik. ''Koliko različnih govorjenih jezikov je na svetu, si jezikoslovci niso ravno enotni: ocene so med 4.000 in 10.000, in pri tem narečja nikakor niso upoštevana. Nekateri jeziki so materinščina za petdeset ali več milijonov ljudi (npr. kitajščina, španščina, angleščina, hindijščina, arabščina, portugalščina, bengalščina, ruščina, japonščina itd.), drugi jeziki – kot npr. slovenščina – so materinščina manjšega števila govorcev, prav vse materinščine, ne glede na število govorcev, pa so enakovredne in enako dragocene. Pravica do materinščine je osnovna človekova pravica,'' razlagajo na Statističnem uradu Republike Slovenije.
V Sloveniji je uradni jezik slovenščina, v občinah, kjer živi iatlijanska ali madžarska manjšina, pa še italijanščina ali madžarščina. ''Slovenščina je jezik uradnih pisem in pogovorov, učni jezik v šolah, jezik policije, sodišč in drugih uradnih ustanov. V slovenščini so napisi na prometnih tablah in javni napisi (imena ulic, ustanov). V slovenščini izhajajo sredstva množičnega obveščanja in slovenščina je jezik različnih področij kulture in znanosti,'' je zapisnao v Wikipediji.
Zadnji podatki, ki so jih zbrali s ''klasičnim'' popisom prebivalstva (tj. s popisovalci na terenu) so tako iz leta 2002 kažejo sledeče:
- blizu 88 % prebivalcev Slovenije je takrat izjavilo, da je njihova materinščina slovenski jezik;
- več kot 8 % prebivalcev Slovenije je kot materinščino navedlo enega od jezikov narodov nekdanje Jugoslavije;
- 0,6 % prebivalcev Slovenije je sporočilo, da je njihova materinščina italijanščina (3.762 govorcev) ali madžarščina (7.713 govorcev), torej eden od jezikov narodnih manjšin v Sloveniji;
- za 0,2 % prebivalcev Slovenije je bila jezik njihovega domačega okolja romščina (3.834 govorcev);
- za 0,1 % prebivalcev Slovenije je bila materni jezik nemščina (1.628 govorcev);
- približno 3 % prebivalcev Slovenije pa na to vprašanje niso odgovorili (domnevamo lahko, da so bili med temi tudi taki, ki so v domačem okolju uporabljali enakovredno več kot en materni jezik).
Radijski studio v Minicityju
V radijskem studiu, ki deluje s podporo partnerja Hitradio Center, v kreativnem otroškem mestu Minicity, otroci krepijo jezikovne veščine v maternem jeziku ob poročanju, kaj se dogaja v malem mestu. Preobrazijo se v radijske voditelje, novinarje in moderatorje. Ob spoznavanju poklicev, se jim predstavi tudi razne žanre, zvrsti ... podučijo se učinkovitega komuniciranja in javnega nastopanja.
Televizijski studio v Minicityju
V televizijskem studiu, ki domuje v Minicityju s podporo partnerja RTV SLO otroci ob spoznavanju poklicev, kot so televizijski voditelj, televizijski novinar, snemalec, asistent snemalca, režiser, tonski mojster in scenarist, pridobivajo različna znanja. Naučijo se učinkovitega komuniciranja, veščin javnega nastopanja, razvijajo govorne in jezikovne sposobnosti in še in še.
*Vir: UNESCO, SURS, Wikipedija
Avtor: N. K.
