V nedeljo, 16. oktobra, obeležujemo svetovni dan hrane, z namenom spodbujanja globalne ozaveščenosti in ukrepanja za tiste, ki trpijo zaradi lakote, ter poudarjanja potrebe po zagotavljanju zdrave prehrane za vse. O hrani, zdravem načinu prehranjevanja, pripravi obrokov ter marsičem zanimivem se otroci, stari od dveh do 14 let, poučijo v Kuhinjah sveta, v kreativnem otroškem mestu Minicity.
Svetovni dan hrane
Mednarodna organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki je bila ustanovljena 1945, je leta 1979 16. oktober določila za svetovni dan hrane. Osredotoča se na zmanjšanje revščine in lakote, izboljšanje produktivnosti kmetijstva in življenjskih pogojev podeželskemu prebivalstvu, razvojno pomoč, zbiranje podatkov, svetovanja vladam ter mednarodne forume. Slovenija je pristopila k FAO 8. novembra 1993.
FAO razlaga - čeprav smo napredovali pri gradnji boljšega sveta, je preveč ljudi zaostalo, veliko jih je, ki ne morejo imeti koristi od človeškega razvoja, inovacij ali gospodarske rasti. Dejstvo je, da si milijoni ljudi po vsem svetu ne morejo privoščiti zdrave prehrane, zaradi česar so izpostavljeni visokemu tveganju prehranske negotovosti in podhranjenosti. Toda odprava lakote ni le oskrba. Danes se proizvede dovolj hrane, da se nahranijo vsi na planetu. Težava se nahaja v dostopu in razpoložljivosti hranljive hrane. To je vedno bolj ovirano zaradi številnih izzivov, kot so pandemija COVID-19, konflikti, podnebne spremembe, neenakost, naraščajoče cene in mednarodne napetosti. Po vsem svetu več kot 80 odstotkov skrajno revnih živi na podeželju in mnogi se za svoje preživetje zanašajo na kmetijstvo in naravne vire. Običajno jih najbolj prizadenejo naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, ter so pogosto odrinjeni na obrobje družbenega dogajanja zaradi svojega spola, etničnega porekla ali statusa. Borijo se za dostop do usposabljanja, financ, inovacij in tehnologij.
Polagajo nam na srce: ''Naš globalizirani svet je svet, v katerem so naša gospodarstva, kulture in prebivalstvo vse bolj povezani. Nekateri med nami smo ranljivi zaradi tega, kdo smo ali kje živimo, toda v resnici smo vsi krhki. Ko nekdo ostane zadaj, se veriga prekine. To ne vpliva le na življenje te osebe, ampak tudi na naše.'' Opozarjajo, da so glede na globalne krize globalne rešitve potrebne bolj kot kdaj koli prej. ''Če si prizadevamo za boljšo proizvodnjo, boljšo prehrano, boljše okolje in boljše življenje, lahko preoblikujemo kmetijsko-živilske sisteme in bolje gradimo naprej z izvajanjem trajnostnih in celostnih rešitev, ki upoštevajo razvoj na dolgi rok, vključujočo gospodarsko rast in večjo odpornost.'' Poudarjajo, da je trajnostni svet tisti svet, kjer vsi štejejo. Vlade, zasebni sektor, akademski svet, civilna družba in posamezniki morajo sodelovati in solidarno dati prednost pravici vseh ljudi do hrane, prehrane, miru in enakosti. ''Pravzaprav si lahko vsak od nas, vključno z mladimi, prizadeva za vključujočo in trajnostno prihodnost, tako da v svojih dejanjih pokaže več empatije in prijaznosti.''
Statistični podatki
Ob svetovnem dnevu hrane je SURS pripravil poročilo za leto 2021. V njem navajajo, da je Slovenija v letu 2021 v primerjavi z letom prej uvozila količinsko več mesa, sadja, žit in zelenjave, upadla pa je količina uvoženega krompirja. Po podatkih smo izvozili več zelenjave, žit, mesa in sadja, zmanjšala pa se je količina izvoženega krompirja v letu 2021.
''Stopnja samooskrbe pri rastlinskih kmetijskih proizvodih se je v letu 2021 v primerjavi z 10-letnim povprečjem (2011-2020) zvišala pri žitih (za 14 odstotnih točk) in zelenjavi (5 odstotnih točk), znižala pa pri krompirju (11 odstotnih točk) in sadju (24 odstotnih točk). Stopnja samooskrbe pri živalskih kmetijskih proizvodih je bila v 2021 v primerjavi z 10-letnim povprečjem višja pri mesu (za 4 odstotne točke) in jajcih (3 odstotne točke), nižja pa pri medu (45 odstotnih točk),'' so zapisali v poročilu.
Zanimivo je, da je prebivalec Slovenije v letu 2021 povprečno porabil za prehrano največ zelenjave (116 kg) in žit (115 kg), manj sadja (109 kg), mesa (89 kg), krompirja (63 kg), jajc (11 kg) in medu (0,6 kg). Navajajo, da je bila v primerjavi s predhodnim letom povprečna poraba jajc višja za 10 % in mesa za 1 %, manjša pa je bila povprečna poraba medu, in sicer za 32 %, sadja za 16 %, zelenjave in krompirja za 2 % ter žit za 1 %.
V poročilu so spregovorili tudi podražitvi. ''V obdobju od lanskega do letošnjega septembra so se zvišale cene vseh skupin prehrambenih izdelkov, in sicer v povprečju za 15 odstotkov. Najbolj, za več kot tretjino (34 %), so se podražila olja in maščobe, sledili so mleko, sir, in jajca (za 18 %) ter kruh in izdelki iz žit (za 17 odstotkov). Najmanj za 7 %, so cene zrasle skupini sladkih izdelkov (sladkor, marmelada, med, čokolada in konditorski izdelki).'' Predstavili so, da so gospodinjstva v Sloveniji v letu 2021 za hrano porabila 14,4 % svojih izdatkov, v EU-27 pa nekoliko več, v povprečju 14,8 %. Najnižji delež je bil na Irskem, 8,3 %, najvišji pa v Romuniji, 25,2 %. Žalosten je podatek, da še vedno zavržemo veliko hrane. V letu je prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 68 kg hrane, kar je 10 kg več kot leta 2013. Največ odpadne hrane je nastalo po podatkih SURS v gospodinjstvih, najmanj v proizvodnji hrane. 62 % vse odpadne hrane so predstavljali olupki, jajčne lupine, kosti ... (neužitni deli).
Kuhinje sveta v Minicityju
Želite otroka navdušiti nad kuhanjem? Potem ga pripeljite v posebno hiško v malem mestu Minicity v Ljubljani - Kuhinje sveta. Edinstvena igralna enota je zrasla v sodelovanju z odgovornimi partnerji Barilla, Beko, Big Bang, Odlično in Kotányi.
V njej otroci spoznavajo začimbe in zelišča, njihove razlike, izvor in uporabo v kuhinji. Preizkusijo se v kuhanju enostavnih jedi, ki jih obogatijo ravno z začimbami. Uvidijo pravila, ki jih morajo upoštevati pri kuhi. Animator jim predstavi različne načine prehranjevanja po svetu in kulture, ki se odražajo skozi kuhinjo ... Dobijo vpogled v različne vrste oreškov. Pod vodstvom izvedo vse o procesu obdelave oreškov, njihovi izdelavi z začimbami in uporabi. Skozi pogovor, ogledovanje slikovnega gradiva, praktične naloge in kviz osvojijo raznovrstna znanja v zelo sproščujočem okolju. Otroci si za vedno zapomnijo zanimiva dejstva o lešnikih, mandljih, indijskih oreščkih, pistacijah, arašidih, brazilskih oreščkih, makadamijah ... Izvedo, kateri so edini oreški, ki vsebujejo omega 3-maščobne kisline, kateri so res odlični za kožo, kosti in srce ter še marsikaj zanimivega.
A to še ni vse! V Kuhinjah sveta otroci spoznavajo belo tehniko in male gospodinjske aparate. Animator jim predstavi hladilnik, kako so živila razporejena v njem, kako se uporablja pečica, kaj si lahko spečejo v njej, kako super je štedilnik za kuhanje zdravih jedi, čemu služi mikrovalovna pečica, kako se postavi umazano posodo pomivalni stroj, da je po zaključenem ciklu temeljito oprana, zakaj je dobro imeti prižgano napo, ko se smukamo po kuhinji, in še mnogo drugih koristnih informacij. Spodbujeni so k samostojni pripravi zdravega jedilnika. Osvojijo pa tudi veliko znanja iz sveta testenin. Prelevijo se v izdelovalca testenin in si jih tudi samostojno pripravijo. Obenem se poučijo o celotnem procesu nastanka testenin. Njihove glavice vsrkavajo dejstva o pšenici, njeni zgodovini, lastnostih, razširjenosti v Sloveniji, tipih mok, vrstah testenin, njihovem pakiranju in kuhanju ter še in še. Pozorno lahko prisluhnejo o tem, kaj vse mora znati izdelovalec testenin, katere pripomočke uporablja pri svojem delu, kakšno opremo potrebuje, zakaj je pomembno, da upošteva higienske predpise itd. Za piko na i pa še spoznajo omake, kaj je pravzaprav njihov namen, kakšne poznamo ...
V Minicityju otroci skupaj s sovrstniki pridobivajo veščine, ki jim pridejo prav v vsakdanjem življenju. Skozi igro postanejo to, kar si želijo.
Vir: SURS, Wikipedija, FAO, IISD
