Bojana Krašovec, Nina Sovinc in Anja Bizjak so profesorice razrednega pouka. Uživajo pri delu z otroki, pri tem pa se srečujejo tudi z različnimi izzivi, s katerimi se lažje soočajo v timskem duhu. Skupaj so napisale zbirko Vaje za spretne prstke. Vzgojitelje, učitelje, socialne pedagoge, starše ... vabimo k branju intervjuja. Dobili boste ideje za senzorno igro, ki je zelo pomembna za otrokov razvoj.
Pogovarjali smo se s profesorico razrednega pouka Bojano Krašovec.
Skupaj z Nino Sovinc in Anjo Bizjak ste napisali zbirko vaj za zaznavanje in obvladovanje telesa z naslovom Vaje za spretne prste. Od kod ideja za takšno vsebino?
Pri delu z učenci v 1. triadi opažamo, da otroci potrebujejo vedno več spodbud na področju učenja, vedenja in govora. Pred leti smo naletele na izkušeno specialno pedagoginjo, ki nam je predstavila teorijo o senzorni integraciji. Ko smo se še same poglobile v to, smo našle veliko odgovorov na naša pedagoška vprašanja. Pri učencih smo opažale naslednje težave: slabše razvite grobo- in finomotorične spretnosti, slabša drža, slabša zmožnost pomnjenja, težave s koncentracijo, motnje učenja, govorne motnje, vedenjske motnje, težave v komunikaciji in medosebnih odnosih, težko sledijo navodilom in jih upoštevajo, težko sledijo cilju in dokončajo nalogo, težko se umirijo in pripravijo na delo, težave pri organizaciji prostora in pripomočkov za delo, težave z natančnostjo in vztrajanjem pri delu, slabša samopodoba in samozavest učencev.
Da bi zmanjšale omenjene težave smo v našo vsakodnevno pedagoško prakso pričele vključevati različne vaje, s katerimi pri otrocih krepimo čutno zaznavanje in obvladovanje telesa.
Komu je zbirka vaj namenjena?
Zbirka vaj je namenjena vsem, ki se vsakodnevno srečujejo z otroki od tretjega do osmega leta starosti. To so lahko vzgojitelji, učitelji, socialni delavci, specialni pedagogi … Strokovnim delavcem omogoča lažjo in boljšo organizacijo pedagoškega dela, ki otrokom ponuja možnost učenja preko igre in kakovostnega raziskovanja okolja, s poudarkom na učenju preko senzornih izkušenj.
V času epidemije in nestabilnih razmer v državi, bi v prvi vrsti priporočale zbirko vaj staršem. S šolanjem na daljavo je vsa odgovornost za vzgojo in izobraževanje padla na njihova bremena. Zaradi razmer so primorani prevzeti vlogo vzgojiteljev, učiteljev, svetovalcev, hkrati pa so obremenjeni s svojimi službenimi obveznostmi in gospodinjskimi opravili.
V tem obdobju se veliko staršev srečuje s težavami, kako motivirati otroke za delo, kako jih spodbujati, kako jih pripraviti na delo ter katero igro ponuditi otrokom, ko so vrtci in šole zaprte. Zato je ta zbirka primerna tudi za starše, ki potrebujejo ideje za kvalitetno senzorno igro, ki je pomembna za otrokov razvoj.
Kakšna vsebina se skriva v njej?
Zbirka vaj zajema 35 sklopov gibalnih vaj za razvijanje grobe motorike. Vaje so tematsko obarvane, kar otroke dodatno motivira za delo. Na primer pri pouku športa se lahko igramo, da smo v gozdu. Otroci z gibanjem oponašjo različne živali: plezajo po žrdi kot polhi, kotalijo se po tleh kot kače, preskakujejo kolebnico kot veverice, sonožno skačejo kot zajčki, preskakujejo ovire kot srne in jeleni …
Po vajah za razvijanje grobe motorike, sledijo vaje za razvoj finomotoričnih veščin, t. i. ''Vaje za spretne prste''. S tovrstnimi vajami krepimo fino motoriko, socialne, emocionalne, kognitivne in komunikacijske veščine. Tako otrok pridobiva pozitivne senzorne izkušnje o uspehu in o tem, da zmore. Na njegov uspeh ga spomnimo tudi kasneje pri zahtevnejšem delu ali ko naleti na oviro, kar ga motivira, da se loti vsega.
V zbirki je zajetih 100 primerov vaj s konkretnim odpadnim materialom. Odpadni material je vsem dostopen in otrokom poznan. Otroci se ob rokovanju z materialom učijo s pomočjo čutil, na primer nizajo predmete na vrvico, razvrščajo, urejajo, prirejajo, prenašajo, oblikujejo, polnijo, pletejo, zadevajo cilj, gradijo s predmeti …
Vsaka vaja zase otroku predstavlja izziv: poslušati mora navodila za delo, jih upoštevati in nalogo ustrezno dokončati. Na ta način pridobi pozitivno izkušnjo, ki jo potem prenese na zahtevnejše šolsko delo.
Preden ste se lotili pisanja takšne zbirke, ali ste vaje preizkusili v praksi? So jih učenci pod vašim vodstvom izvajali v razredu, telovadnici ali na prostem?
Zbirka vaj je nastajala dve leti ob sprotnem preizkušanju vaj v praksi. Vse vaje smo večkrat preizkusile z učenci v oddelku, jih nadgrajevale in spremljale njihov učinek. Sedaj na naši šoli že četrto leto redno izvajamo tovrstne vaje enkrat tedensko, v okviru pouka v 1. in 2. razredu.
Kako ste jih motivirali?
Za tovrstne vaje ni treba dodatno motivirati otrok. Grobomotorične vaje so tematsko obarvane, kar otroke navdušuje. Obožujejo, kadar se pri športu igramo na primer gasilce, sladoledarje, policiste, kavboje, palčke, zidarje … Pri finomotoričnih vajah pa otroke privlači že sam material. Najbolj dragocena je izkušnja, da z njim lahko rokujejo in pri tem uporabljajo svoja čutila.
Na kakšen odziv ste naleteli pri otrocih? Z veseljem sodelujejo pri takšnih aktivnostih?
Otroci zelo radi sodelujejo pri vajah. Učenci, ki imajo izrazite vedenjske, učne in čustvene težave, se tu lahko izrazijo in delajo v svoji najboljši meri. Sprva jim gre težko, a jih material privlači, da vztrajajo do uspeha. Tudi otrokom s posebnimi potrebami lahko prilagodimo vajo do te mere, da so jo še vedno sposobni sami opraviti in pridobiti izkušnjo.
Ste opazili po rednih aktivnostih napredek pri posameznih učencih oz. v celotni skupini?
Sistematično načrtovane in izvedene vaje so prinesle pozitivne rezultate. Takoj po izvedbi vaj so bili učenci povsem umirjeni, sproščeni in zelo dovzetni za nadaljnje delo pri pouku. Njihova koncentracija je trajala dlje časa, lahko so sledili navodilom in ciljem učne ure ter naloge opravili do konca. Če vaje izvajamo prvi dve šolski uri, so otroci motivirani vse do konca pouka, kar pomeni, da lahko več snovi obravnavamo in usvojimo v bistveno krajšem času kot sicer.
Učenci so napredovali tudi v različnih grobo- in finomotoričnih spretnostih, okrepili so trajanje lastne pozornosti, natančnosti in vztrajnosti, njihove vedenjske težave so se izrazito zmanjšale, med vrstniki je bilo manj konfliktnih situacij, njihova motivacija za delo pa se je povečala, tudi samopodoba in samokontrola sta se jim izboljšali, zato zdaj lažje in hitreje dosegajo cilje. Uspeh učencev pri posameznih vajah se je tako prenesel na konkretno delo in naloge pri pouku, kar jim je okrepilo tudi samozavest in jih motiviralo za aktivno sodelovanje. Hkrati pa se je izboljšala tudi celotna razredna klima.
Kakšne so prednosti izvajanja vaj za zaznavanje in obvladovanje telesa za otrokov razvoj?
Na prvi vtis bi lahko rekli, da pri vajah otroci le gibajo in prestavljajo stvari iz enega na drug konec. A za vsako vajo se skriva globlji cilj, ki razvija in krepi veščine grobe in fine motorike, socialne in emocionalne veščine ter kognitivne in komunikacijske veščine. Z vajami pridobivajo pozitivne izkušnje, ki pri zahtevnejšem šolskem delu omogočajo uspeh.
Kako pogosto priporočate takšne aktivnosti? Jih lahko vpletajo vzgojitelji in učitelji v vsakodnevno delo z otroki?
Tovrstne vaje so najprimernejše za predšolsko obdobje v vsakodnevni praksi. Ker pa učenci prihajajo v šolo že s šestimi leti, jim senzornih izkušenj pogosto primanjkuje, kar se odraža v obliki težav z vedenjem, učenjem in govorom. Zato skušamo učiteljice ta primanjkljaj manjšati z rednim izvajanjem vaj. Pri pouku lahko vaje tudi nadgradimo tako, da vanje vnašamo učne vsebine iz matematike, slovenščine, spoznavanja okolja. Učenje z igro je pri učencih zelo učinkovito.
Na naši šoli že četrto leto izvajamo tovrstne vaje enkrat tedensko, v okviru pouka športa ter spoznavanja okolja, slovenščine ali matematike. Pomembno je, da so vaje sistematično načrtovane in da jih redno izvajamo.
Svetujete, da takšne vaje izvajajo tudi starši skupaj s svojimi otroki? Kako naj pristopijo k takšnim aktivnostim?
V zbirki je 100 primerov vaj, ki jih lahko starši doma izvajajo z otroki. Ravno zato smo izbrale odpadni material, ki je dostopen vsem in omogoča veliko možnosti za igro. Na primer z žlico prenašajo kamenčke iz enega konca mize na drugega. Za vsako vajo je zapisan cilj (namen) ter različica, kako jo lahko otežimo.
Različne raziskave (Gričar, Bartolac, Sangster Jokić, 2018) opozarjajo na problematiko dosegljivosti sodobne tehnologije otrokom v predšolskem obdobju. To lahko negativno vpliva na razvoj osnovnih senzornih sistemov. Čas, ki ga otroci preživijo pred računalniki, tablicami, pametnimi telefoni in televizorji se z leti povečuje, hkrati pa jim omejuje možnost za aktivno in ustvarjalno igro na njihovi čutni ravni. Poleg tega se kažejo tudi drugi negativni učinki kot so naraščajoča debelost, povečanje kognitivnih, vedenjskih, psiholoških težav, agresija, jezikovne težave, motnje spanja, slabše socialno-čustveno počutje …
V obdobju epidemije, ko so otroci doma, moramo biti še posebej pozorni na to, da otrokom časovno omejimo uporabo sodobne tehnologije ter jim ponudimo dovolj priložnosti za gibanje in senzorno igro.
Zbirko vaj smo ustvarile z namenom, da ponudimo otrokom priložnost za pridobivanje čutnih izkušenj, pri katerih so uspešni. Z občutkom uspešnosti pa so tudi zahtevnejši izzivi lažje dosegljivi.
Vir: Gričar, N., Bartolac, A. in Sangster Jokić, C. (2018). The exposure of preschool children to technology and its relationship to children’s play.
Avtor: N. K.
Fotografije: osebni arhiv
