V kreativnem mestu Minicity se zavedamo, kako pomemben je šport za otrokov zdrav razvoj in rast, zato smo v sodelovanju s partnerjem Intersport v aprilu in maju 2022 organizirali športne igre. Otroci se preizkusijo v plezanju, nogometu, košarki, tenisu, kolesarjenju, badmintonu ... pravzaprav v veliko veliko športih. Razgibavajo se v športni dvorani in se podučijo tudi o vseh pravilih in rekvizitih, ki jih potrebujejo. Še več, družijo se s sovrstniki, krepijo ekipni duh, sodelujejo med sabo ter preverijo, kako hitri in močni so ter kakšna je njihova koordinacija, obenem pa ponotranjijo pozitiven odnos do aktivnega življenja. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s trenerko Dunjo Gačnik, ki je razkrila, zakaj je gibanje ključno za otrokovo psihično in fizično zdravje, koliko časa morajo biti otroci aktivni dnevno, katere igre se lahko igrajo, da se razgibajo, kdaj je čas, da izberejo šport kot interesno dejavnost, kako jih sploh motivirati, da vztrajajo pri obiskovanju košarkaškega, nogometnega, tenis, plezalnega ... kluba in mnogo poučnega za vse, ki so v vsakodnevnem stiku z najmlajšimi.
Dunja Gačnik, po izobrazbi diplomirana inženirka agronomije, je svojo strast in poklic, ki ga obožuje, našla drugje. Njena športna pot kot vaditeljice se je začela med raziskovanjem in iskanjem rešitve za lastne zdravstvene težave. Svojega zaveznika je našla v pilates vadbi. Izobraževala se je in pridobivala nova znanja, ki jih na svojih treningih posreduje vsem tistim, ki verjamejo, tako kot ona, da sta fizična in psihična plat življenja povezani med sabo. Vabljeni k branju intervjuja z Dunjo Gačnik, idejno vodjo in soustanoviteljico športnega društva in inšturktorico pilatesa.
Večkrat slišimo, da se današnji otroci premalo gibajo. Koliko dnevno bi se morali gibati?
Otroci in mladostniki bi se morali po smernicah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) gibati vsaj 60 minut na dan vse dni v tednu.
Velja pravilo, da če se starši ne gibajo dovolj, se tudi otrok ne bo?
Ena izmed pomembnih stvari je, da otroci doživljajo, kako so njihovi starši redno telesno aktivni. Zato se je treba vprašati, kakšno vlogo imajo starši - pasivno ali aktivno? Namreč, starši imajo pri gibanju otrok izjemno pomembno vlogo, raziskave so pokazale, da so otroci, ki odraščajo s telesno aktivnimi starši, bolj fit, bolj aktivni in vitkejši od otrok s samo enim aktivnim staršem ali celo dvema neaktivnima staršema.
Kaj dejansko šteje pod dejstvo, da so aktivni? Je dovolj, če samo tekajo po igrišču, plezajo po igralih, se igrajo skrivalnice ipd.?
Telesna dejavnost naj bi zajemala 50 % aerobnih aktivnosti, 25 % vaj za krepitev mišic in 25 % vaj za gibljivost. Med aerobne aktivnosti spadajo hoja, tek, kolesarjenje in vse tiste aktivnosti, pri katerih postanemo zadihani. Za krepitev mišic se priporočajo vaje z bremeni. Med vaje za gibljivost pa sodijo predklon, dvigovanje rok nad glavo, počepi, od športnih dejavnosti pa joga in različne oblike plesa - tudi balet.
Kako naj starši motivirajo otroke, da bodo bolj aktivni in popoldneva ne bodo preživeli pred zasloni?
Fizična aktivnost ima številne koristi. In seveda vloga staršev in njihova motivacija je tu zelo pomembna. Jaz bi se osredotočila na te stvari, ki po mojem mnenju pomembne:
- Izbira prave aktivnosti za otrokovo starost. Če ne izberete takšne, ki je primerna otrokovi starosti oz. njegovim sposobnostim, se lahko zgodi, da bo otroku takšna aktivnost dolgočasna.
- Dovolj priložnosti za otrokovo aktivnost. Otroci potrebujejo starše, da jih peljejo na igrišče in jim zagotovijo opremo, s katero je aktivnost lažja.
- Osredotočenje na zabavo. Vsi vemo, da otroci ne bodo počeli nečesa, v čemer ne uživajo.
Kadar otroci v neki aktivnosti uživajo, si jo bodo želeli početi še večkrat. Prakticiranje sposobnosti in spretnosti, ne glede na to, ali gre za plavanje ali vožnjo tricikla, izboljšuje njihove sposobnosti in jim pomaga, da se počutijo zadovoljno. Še posebej takrat, ko je njihov trud opažen in nagrajen. Ti dobri občutki so pogosto povod, da si otroci želijo še več te aktivnosti ali pa celo izrazijo željo, da bi poskusili še kakšno drugo.
Prosim vas, da predlagate pet preprostih iger za najmlajše, ob katerih se lahko razgibajo.
Lovljenje in skrivalnice
Le kdo ne pozna lovljenja? Otroci se radi lovijo, radi pa se igrajo tudi skrivalnice. Obe igri imata preprosta pravila, ki si jih ni težko zapomniti, predvsem pa sta takšni, da je še bolj zabavno, če se skupaj igra čim več otrok. Skrivanje in lovljenje sta tako igri, ki sta zelo primerni tudi kot igri pri praznovanju rojstnih dni na prostem, ko se zbere večja skupina otrok.
Ristanc
Za to igro potrebujemo le kredo, manjši kamen in ravno betonsko površino na katero s kredo narišemo kvadrate, in sicer dva enojna, potem enega dvojnega, nato spet enojnega, zatem ponovno dvojnega in čisto na koncu še polkrog, v njih pa napišemo številke od 1 do 7. Kamenček vržemo v prvi kvadrat in pričnemo skakati po vrstnem redu oštevilčenih kvadratov, in sicer lahko stopimo z eno nogo v enojni kvadrati in z obema v dvojni kvadrat, zaključimo pa v polkrogu, kjer si lahko malce oddahnemo. Po isti poti se vrnemo na izhodiščno točko, vmes pa ne smemo pobrati vrženega kamenčka. Igro nadaljujemo po vrstnem sosledju številk. Igra se za nas zaplete, če kamenčka ne vržemo v pravi kvadrat, stopimo iz njega ali če z obema noga stopimo v enojni kvadrat, saj je takrat na vrsti naslednji igralec. Ob koncu zmago slavi tisti, ki prvi zaključi s sedmico.
Zemljo krast
Pri tej igri potrebujemo palčko in kredo, s katero na tla narišemo velik krog in ga simetrično razdelimo na toliko delov, kot je igralcev. Ob tem je zaželeno, da se igre udeležijo vsaj trije igralci, še bolj napeto pa je, če je igralcev še več. Igralci naj svoj kos ozemlja poimenujejo po državah ali celinah. Na začetku igralci stojijo zunaj kroga, igra pa se prične tako, da prvi igralec vzame palčko in jo postavi v sredino kroga ter spusti na tla. Pri tem mora igralec, ki mu je palčka padla na njegovo kos zemlje stopiti nanjo in obenem to oznaniti z besedo »Stop«, medtem pa morajo ostali igralci zbežati čim dlje in se ustaviti ob besedi »Stop«. Tisti igralec, ki ima palčko poskuša zadeti katerega izmed soigralcev in če mu uspe, si lahko prisvoji del njegovega ozemlja, če pa ga zgreši, mu zemljo vzame tisti, ki je bil ciljan. Zemljo si igralec prisvoji tako, da stoji na svojem ozemlju in s kredo zariše čim globje na ozemlje drugega. Igra se zaključi, ko eden izmed igralec ukrade vso zemljo ostalim.
Med dvema ognjema
Pri tej nekoč zelo popularni igri potrebujemo žogo in veliko prostora (travnik, šolsko igrišče, veliko prazno parkirišče … ) ter tudi razmeroma veliko igralcev. Igralci se razdelijo v dve skupini, pri tem pa določijo rezervo. Dogovorimo se, katera skupina začne z igro, ki poteka tako, da v označenem prostoru (igralnem polju) nasprotnika zadenemo z žogo. Če ta žogo ujame ni izločen, če pa ga žoga zadane in je ob tem ne ujame, pa mora igralec zapustiti igrišče in se pridružiti rezervi ob robu igrišča. Ko so zadeti vsi igralci ene skupine se v igro vključi rezervni igralec, ki se bori za do konca. Zmaga tista skupina, ki prva izloči vse nasprotne igralce in rezervo.
Slepe miši
Pri tej igri izžrebamo oziroma določimo igralca, ki bo »slepa miš«, mu zavežemo oči, nekajkrat zavrtimo in umestimo na sredino igrišča. Ostali igralci se razvrstijo okoli njega, »slepa miš« pa z glasnim spraševanjem skuša uloviti miške, ki se mu oglašajo in ga izzivajo, ob tem pa se mu skušajo izogniti. Ko »slepa miš« uspe ujeti kakšno »miško«, ta postane »slepa miš«.
Zakaj je šport dober za otroke? Kako pripomore k njegovemu razvoju in rasti?
Pri otroku, ki se redno in dovolj giba, opazimo pozitiven vpliv pri razvoju koordinacijskih finomotoričnih sposobnosti, ki jih otrok potrebuje za učenje, pisanje in risanje. Z redno telesno aktivnostjo, kot so hoja, tek, skakanje, poskakovanje, preskakovanje, plezanje in metanje pa krepi tako telesno zdravje kot psiho-fizično kondicijo, ki jo potrebuje za uspešno delo v šoli ali doma. Gibalna dejavnost pozitivno vpliva tudi na razvoj kognitivnih sposobnosti. Kot so pokazale raziskave, si otroci, ki so gibalno zelo aktivni, prej in lažje zapomnijo novo učno snov, lažje sledijo pouku v šoli in imajo boljšo sposobnost koncentracije, poleg tega pa za šolsko delo porabijo manj časa kot drugi otroci. Otrok, ki je gibalno aktiven, ima tudi bolje razvito muskulaturo in trdnejše kosti. Na splošno gibanje krepi imunski sistem, preprečuje zgodnji začetek večine kroničnih nenalezljivih bolezni, v dobi adolescence pa izboljšuje spanec in varuje pred razvojem različnih odvisnosti.
Poleg tega, da ob športnem udejstvovanju poskrbijo za svoje zdravje, se učijo tudi spoštovati odraslega, ekipnega sodelovanja in samodiscipline. Bi dodali še kaj?
Z zgornjim stavkom se popolnoma strinjam. Bi pa morda dodala še to, da se na ta način otrok nauči tudi, da v življenju vedno ne zmagaš, ampak tudi izgubiš. In šport ti da tudi te lekcije, kako tudi z izgubo pridobiti na izkušnjah in prepričana sem, da se velikokrat iz izgub naučiš več, kot pri zmagah.
Kako vpliva šport na otrokovo psihično zdravje?
- vpliva na izboljšanje samopodobe in samospoštovanja
- dobro vpliva na koncentracijo in s tem učni uspeh
- ugodno vpliva na duševno zdravje (zmanjšuje stres, tesnobo in depresijo)
- omogoča druženje in vzpostavljanje prijateljskih ter družinskih vezi
Kdaj je čas, da otroka vpišemo na košarko, nogomet, judo, tenis, hokej ...? Kdaj je čas, da začne trenirati in ne samo v prostem času s prijatelji igrati nogometne tekme, drsati, metati na koš ....?
Vse je odvisno od posameznega otroka. Seveda je možnost, da jih vpišemo v razne dejavnosti tudi že pred samim obiskom šole, vendar morajo biti vse te dejavnosti prilagojene starosti otroka. Zato je zelo pomembno, da se pred vpisom kateregakoli športa pozanimate, kdo izvaja posamezno dejavnost, ali ima izkušnje s tako starostjo otrok itd. Za resen trening pa je čas, ko že hodi v šolo - seveda pa je spet vse odvisno od posameznega otroka in njegovega dojemanja posameznega športa.
Kako v otroku prebuditi zanimanje za šport? Z lastnim vzgledom, navijanjem na velikih tekmah za naše moštvo ...?
Meni se zdi predvsem pomembna pozitivna spodbuda.
- Omogočite otroku, da se ukvarja s športom, ki ga zanima, čeprav izbrani šport ni vaš najljubši. Otrok naj se preizkusi v več različnih športih. Bistveno je razvijanje ljubezni do športa.
- Pomagajte otroku, da bo sprejemal šport kot zabavo. Bolj ko bo otrok na treningih sproščen in igriv, več se bo naučil in tudi bolje tekmoval. Če je šport preresen, se lahko zgodi, da bo otrok izgubil voljo za delo in bo vadbo kmalu opustil.
- Učite otroka, naj spoštuje svojega trenerja. To boste najlažje storili tako, da boste trenerju spoštovanje izkazali tudi sami.
- Glejte tekme, NE treningov. Otrok potrebuje na treningu spodbudno okolje, da se bo lahko popolnoma sprostil ter predal vodenju trenerja in sodelovanju v skupini. Ob prisotnosti staršev bo otrok veliko bolj zadržan, kot bi bil sicer. Tudi napredovanje z vidika osebnega razvoja je s tem lahko oteženo.
- Zavedajte se, da sta otrokov telesni in gibalni razvoj dolgotrajna procesa in da narave ni mogoče prehitevati. Vsak otrok je enako čudovit in poseben na svoj način. Osredotočite se predvsem na pozitivne sposobnosti in lastnosti svojega otroka ter jih spodbujajte.
- Dovolite otroku, da včasih naredi kakšno napako in se iz nje kaj nauči. Ne uporabljajte negativnih kritik, ampak poskušajte otroka usmeriti, da bo razumel vsebino napake, predvsem pa, da ga bo izkušnja okrepila za življenje.
Kako izbrati tistega, ki bo najbolj ustrezal otroku? Ali upoštevati njegove želje, sposobnosti, starost?
Predlagam, da otrok poskusi več različnih športov in tudi sam vidi, kaj mu ustreza in v katerem športu uživa. In predvsem, da rad hodi na ta šport. Seveda se mi zdi dobro, da ga kot starši usmerjate, mu morda rečete, da naj nekaj časa vztraja pri določenem športu, če želi samo menjati športe.
Ali se prepogosto dogaja, da starši vpišejo otroka na tisto športno dejavnost, ki je njim všeč? Zakaj to ni dobro?
Ja, se velikokrat dogaja tudi to. Na tak način želijo starši “nadoknaditi” tisto, kar niso sami uresničili. In posledično v tisti šport, ki so si ga želeli sami, vpišejo svoje otroke. Meni se to ne zdi dobro. Siljenje v eno stvar ni še nikoli prineslo kaj dobrega. Poznam pa kar nekaj primerov, ko recimo eden od staršev hodi na en šport in si otrok sam zaželi, da bi poskusil tudi on ta šport. Tu pa vidim samo prednosti, tako da to podpiram.
Koliko športnega udejstvovanja tedensko je dobro za zdravje, koliko pa je za otroka že preveč? Je pomembno, da ima poleg ostalih šolskih obveznosti in treningov še vedno dovolj časa za igro?
Športne dejavnosti je potrebno prilagoditi otrokovi starosti, sposobnostim oziroma talentom in željam, sicer hitro začuti pretiran pritisk, obvezo. Če izbrani šport prehitro postane obveznost, to ni dobro. Če je teh športov, ki jih otrok izbere preveč, pa postane preobremenjen in utrujen, ko nikjer ne more dati vsega od sebe – ne v šoli ne pri prostočasnih dejavnostih, ko naj bi razvijal svoje talente. Zato mora seveda ostati čas tudi za igro, ki je neobremenjena in sproščena.
Prosim, da naštejete vsaj pet razlogov, zakaj bi se otroci morali več časa ukvarjati s športom.
Gibanje in športno udejstvovanje pomagata otrokom:
- zgraditi in ohraniti zdrave kosti, mišice in sklepe,
- nadzirati telesno težo, razgrajevati maščobo ter pomagata k učinkovitemu delovanju srca in pljuč,
- k razvoju gibanja in koordinacije,
- preprečevati in nadzirati občutje strahu in depresije,
- da imajo možnost za samoizražanje,
- graditi samozavest, doživeti občutke uspešnosti, ustvarjati medsebojne odnose in se vključiti v družbo
Marsikateri otrok sprva uživa ob obiskih treningov, potem pa mu upade motivacija. Kako naj ga starši in terener spodbudijo, da nadaljuje s športnim udejstvovanjem? Ali pa je rešitev, da si poišče drug šport, drug klub ...?
Pomanjkanje motivacije lahko privede do tega, da otrok redkeje obiskuje trening ali celo v celoti preneha s športom. Otrokova notranja motivacija se začne oblikovati že v zgodnjem otroštvu. Vendar pa se je nagrajevanje v športu izkazalo kot zelo uspešno. Nagrada je lahko v obliki pozitivnih besed, ki jih trener nameni otroku za dosežek, vedenje, trud in/ali vztrajnost. Trener lahko med tekmo vodenje prepusti otroku in mu/ji da nalogo, da nagradi vsakega otroka v ekipi. Nekateri otroci so morda nagnjeni k temu, da prenehajo z aktivnostjo, če ne uspejo naloge izvesti v nekaj korakih. Zato so pomembne motivacijske besede, ki se nanašajo tudi na druge vidike (npr. vztrajnost, trud, delovnost). Trener, ki motivira otroka, je pomemben, da otrok nadaljuje z izvajanjem športa in da starši dolgoročno vključijo otroka v šport. Majhni otroci so odvisni od staršev in ne bodo sodelovali v klubu brez njihove podpore. Trener, ki motivira otroka, je lahko eden izmed glavnih razlogov, da se otrok želi ukvarjati s športom. Trener, ki motivira otroka, je lahko oseba, ki otroku predstavlja vzgled. Motivacija vpliva na samozavest otroka in spodbuja njegovo/njeno udeležbo v športnih aktivnostih.
Nekatere starše je tudi strah, da se njihov otrok intenzivno ukvarja s športom. Bojijo se poškodb. Kako pogoste so poškodbe (zlom, zvin, odrgnina, izpah ...) in ali je ta strah upravičen?
Trend prezgodnje specializacije otrok v eno športno disciplino moramo vrniti v multidisciplinarno ukvarjanje s športom do konca osnovne šole. S tem bomo telesa naših otrok obvarovali pred poškodbami in izgorevanjem. To je nekaj nasvetov, ki jih je dobro upoštevati, da se izognete poškodbam svojih otrok:
- Upoštevajte razvojno dobo (biološko starost) vašega otroka in mu določite primerne športne aktivnosti ter količino vadbe.
- Dojemajte športno aktivnost otroka kot igro in ne kot tekmovanje z drugimi otroki.
- Poslušajte svojega otroka, če vam potarna, da je utrujen ali da ga kaj boli.
- Privoščite svojemu otroku počitnice brez treninga. Naj uživa v vaši družbi doma ali na dopustu.
- Ne počutite se slabo, če vaš otrok izpusti trening, ker je utrujen ali se ne počuti dobro za trening. Dovolite mu počivati.
- Poskrbite, da se bo otrok dobro počutil ob športnem udejstvovanju. Naj ne bo tekmovanje osnovni cilj treningov v klubu.
- Vedeti morate, da se otroci primarno odločijo za šport zaradi druženja in prijateljev. Naj bo to vodilo za športno udejstvovanje.
- Izberite več športnih vsebin in naj jih otrok parcialno obiskuje, seveda pa znotraj obsega ur aktivnosti, ki je zanj primerna.
- Ob aktivnosti je treba poskrbeti tudi za varnost z vidika opreme in osebno higieno otroka.
Kako ključno je, da je otrok tudi ustrezno opremljen? Recimo, da ima za tek ustrezno športno obuvalo, da med igranjem tenisa ni pretoplo oblečen, da ne pleza v japonkah itd.?
Seveda je to tudi pomemben dejavnik, saj lahko zaradi neprimerne opreme ali obutve še hitreje pride do poškodbe ali padca. Športno opremo prilagodite posameznemu športu oziroma dejavnosti. Nikakor pa tudi ne pretiravajte v smer nakupa profesionalne opreme, če to ni potrebno.
|
Športne igre z Intersportom
Petek – nedelja (22. 4. 2022 – 24. 4. 2022) Tretji teden naših športnih iger bomo posvetili predvsem igram, ki se igrajo z loparji. Spoznali bomo razlike med tenisom in badmintonom ter se preizkusili v obeh športih. Katero žogico moramo uporabiti za katerega od obeh športov in zakaj so strune na loparju različno napete? Kako točkujemo pri tenisu? Ste pripravljeni na učenje?Dragi starši, vljudno vabljeni, da pripeljite otroke na športne igre v Minicity.
|
